"Vril bi naj bil jezik, ki so ga govorili Atlantinci, torej ljudje, ki so živeli na potopljenem otoku Atlantida. Sestavljen bi naj bil iz zvokov in klikov. Vril pomeni tudi 'kozmična energija', o kateri pa ne vem veliko. Nekaj malega sem bral o tem, šlo pa bi naj za obvladovanje energije, ki prežema vse živo in neživo. Vril bi se naj imenovala tudi neka tajna organizacija v Nemčiji, iz katere je prišel tudi Hitler. Ta organizacija bi naj prirejala nekakšne spiritualistične seanse, na katerih so vzpostavljali stik z E.T.ji, torej z izvenzemeljskimi bitji..."

"...Člani omenjene nemške tajne organizacije bi naj potovali na Antarktiko, kjer bi naj živeli potomci prebivalcev Atlantide."

"Takrat je veliko dogodkov kazalo na to, da bo vojna. Za to ni bilo potrebno biti posebej pameten. Vendar ljudje niso verjeli, da se bo to res zgodilo. Tudi mi ne. Naslov plošče več pove o umetniškem čutu, ki je takrat govoril iz nas. Tisto, kar smo takrat počeli v skupini SCH, se ni toliko tikalo konkretno Bosne, temveč splošnega, civilizacije nasploh. V ospredju zanimanja skupine SCH je človeštvo. Po spletu okolišcin smo se znajdli v vojni in jo celo uspeli preživeti."

"Tiste zvoke smo imeli samo za odmor, da so si poslušalci lahko nekoliko oddahnili. Vendar si nikoli nismo želeli hrupa kot takega. Ne gre za nekakšno 'izganjanje hudiča'. To je rafiniran, nadzorovan hrup."

"Gotovo. To si dobro opazil. Razen tega smo starejši. Z leti lažje obvladuješ določena psihična stanja. Lažje kam odplavaš."

"V Prago smo šli 7. oktobra, vojna pa se je uradno končala 7. decembra 1995. V Prago smo šli v okviru vladinega programa, ki je vseboval predstavnike vseh oblik bosanske kulture, od gledališča do glasbe. Po nastopih na Češkem je skupino zapustil bobnar in je razpadla. Tako so padli v vodo tudi načrti o drugih nastopih po Evropi, razmišljali smo celo o Novi Zelandiji. Ugotovil sem, da je v Bosni tako grozno stanje, da tam brez službe in brez skupine nimam kaj početi. Moram reči, da smo bili strašno utrujeni od te vojne, od lakote in vsega. Tako sem se odločil, da nekaj časa ostanem v Pragi, si najdem službo in na ta način pomagam družini v Sarajevu. Izkazalo se je, da je to bila odlična odlocitev. Objavil sem knjigo besedil skupine SCH (SCH Songs & Tales), nato album During Wartime Again z novimi izvedbami pesmi z albuma During Wartime..."

"Ne, vse sem posnel sam. V objavo albuma me je pravzaprav prepričal Šestan, saj mene samega ni zanimalo, da bi te pesmi posnel nanovo. Nekaterim je pač bolj pomembno dogajanje okoli glasbe, škandali v smislu 'bivši policaj s shizofrenijo, ki igra rock glasbo' in podobno. To mene ne zanima. Zame je pomembno tisto, kar se sliši na našem albumu."

"Midva z Arminom. Če bi našla še kakega primernega glasbenika, bi ga sprejela. Najprej bova videla, kako se bodo obnesli ti nastopi, potem pa se bova odločila, če bova iskala še kakega člana. Prednost tega, da sva samo dva, je, da je to ceneje, da sva bolj gibljiva in da se lažje dogovarjava. Naj omenim še pesnika Sašo Skenderija, ki je napisal besedila vseh pesmi, razen enega. On je drugače računalniški programer in je postavil tudi našo spletno stran."

Sedaj torej skupina SCH spet redno deluje. Nastajajo tudi nove pesmi?

"Ja. Nekatere nove, ki jih še ni na plošči Vril, že igrava na sedanjih koncertih. Vendar o snemanju naslednje plošče še ne razmišljava, saj morava videti, kakšen bo odziv na to."

       Nazad na SCH Intervjue