"Ven ne hodim pogosto. Če že, grem na koncert, v komorni teater ali v gostilno. Nič posebnega!"

"Ne. Sploh ne. Na preteklost pomislim samo takrat, ko se srečam z nekom, ki ga dolgo nisem videl in sem v preteklosti bil z njim povezan. Sicer pa še ni čas, da bi prevladovali spomini. Dokler delam, nimam potrebe po gledanju nazaj. Ko se bo vse ustavilo, pa mogoče bo."

"V glavnem sem zadovoljen s sedanjim življenjem. Ne morem reči, da mi kaj manjka. Veliko je sicer odvisno od gospodarskih razmer v naši državi. Od tega, v katero smer se bomo razvijali, je odvisno veliko stvari, med drugim seveda tudi tisto, kar imenujemo kakovost življenja. Za SCH me ne skrbi. Ne pričakujem veliko. Že dalj časa ima vse to okoli skupine rutinsko dimenzijo, stvari so etablirane na raven, na kateri je mogoče delati in izdajati albume, včasih koncertirati in tudi dajati intervjuje (smeh, op. p.). Ne bo velikih padcev in velikih vzponov. Se pa seveda nikoli ne ve, kajne? Morda se še zgodi kakšen skok v višino. A to ni pomembno. Veliko zadovoljstvo mi je delati glasbo in včasih izdati ploščo. Več ne potrebujem!"

"Nisem želel delati kariere na tako grozni stvari, kot je vojna. Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Mi pa smo v tem hoteli konstruktivno sodelovati. Mislim, da smo naredili, kar smo lahko, in sam sem ponosen na to. Želel bi, da vojne nikoli ne bi bilo in da vojna nikoli ne bi bila tema naših kreativnih dejavnosti. A je bila."

"Prav imate. Ustvarjalčeva duša je še bolj ranjena. Živimo v krutem svetu in vojna je logična posledica vsesplošnega govna, ki je zavladalo na Zemlji. Kaj bi drugega bilo mogoče pričakovati na tej stopnji človeške (ne)civiliziranosti? Civilizacija se bo po mojem začela takrat, ko ne bo vojn. To, kar imamo zdaj, je neka posebna biološka faza v razvoju človeka. Kanibalizem!"

"Tako je! Moram pa reči, da se ljudje niso nič naučili. Niti za eno samo sekundo se niso spametovali. To je po izkušnji "z jebeno vojno" največje razočaranje, ki sem ga doživel. Ljudje tudi po tej prekleti vojni niso postali boljši. Verjemite mi! Še hujši so postali. Divji in nekulturni!"

"Nisem se bistveno spremenil. Znotraj sem ostal enako subtilen, nisem postal bolj grob. Še naprej me nekaj sili, da bi delal lepe stvari in užival v njih. Moja duša je, hvala bogu, ostala takšna, kot je bila."

"Odgovor na to vprašanje bi bil preobširen za ta intervju, ne morem enoznačno odgovoriti. Vseeno pa mislim, da tako imenovana mednarodna skupnost prepočasi in premalo popravlja svoje napake. Po drugi strani pa jo Bosna zelo potrebuje. Z razliko od tistih, ki menijo, da bi tujci morali čimprej oditi, "ker bi raje sami urejali stvari", sam menim drugače. Tujci bi morali v roke vzeti vso politiko. Ne verjamem jim sicer povsem, a našim še manj! Težko je ustvariti organizirano državo, če polovica prebivalstva tega sploh ne želi. Če nekateri politiki še zmerom sanjajo o razbijanju države in priključevanju nekaterih delov sosedom. To je idiotizem. Pri tem gre za strašno inferiornost in zabitost. Tujci naj torej ostanejo vsaj še nekaj časa."

- Zakaj se je SCH iz kitarske spremenil v elektronsko skupino?

"SCH je vedno bil alternativni band. Če je bil kdaj rockerski, je tudi danes. Mi smo poleg vsega drugega tudi rockerji. Po duši. Za to ni treba igrati kitarske glasbe. Gre seveda tudi za globlje stvari. Če pa kdo meni, da nismo rockerji, me ne moti. Nočem biti rocker po vsej sili."

- Kakšna je razlika med kitaro ter semplerjem in računalnikom?

"V skupini imamo dve kitari. Ne delam razlike med instrumenti, oziroma, če sem natančnejši, med izvori zvoka. Pomembno je, kaj nastane in ali je to tisto, kar pri meni vžge. Kitare uporabljam na enak način kot vse druge izvore zvoka. Nimam predsodkov. Nisem človek, ki bi se zadolbel v en slog in v eno vrsto zvoka. Vztrajanje pri enem slogu in ostajanje pri nekem zvoku in igranju imenujem ortodoksnost. Pri meni je ne boste našli. Ne maram je. To je stanje na enem mestu. Zame je pomembna dinamika. Različni instrumenti in različni postopki dela prinašajo različne izide. Računalniki in semplerji so prav tako pomembni kot kitare in drugi klasični instrumenti. Vse uporabljam. Na novi plošči je veliko električne kitare, pa tudi akustičnih zvokov in elektronike. Nočem biti omejen v kateremkoli smislu. Vsi zvoki so dobrodošli."

- O cem zdaj pojete? Kakšna je vaša glasba?

"Za razliko od prej, ko so bili albumi predvsem tematski in torej tudi opredeljeni glede tega, o čem pojemo, ta album nima točno določene tematike. Gre predvsem za skladbe. Te govore o ljubezni, o mitologiji, družbenih zadevah, nekatere imajo v tekstih običajno urbano atmosfero. Glasba pa je eklektika."

- Se imate za tipično sarajevsko skupino?

"Nismo tipična sarajevska skupina in tudi nikoli nismo bili".

- Kaj je v Sarajevu umrlo in kaj se rojeva?

"Ko gre za glasbo, je v Sarajevu umrla alternativa, ki smo jo poznali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Povsod na svetu, pri nas pa šeposebno, je bila alternativa vržena povsem na obrobje. Škoda je, da je tako. Jaz sem našel izhod. Dvignil sem se nad vse to. Delam, kar hočem in kar mi ustreza."

       Nazad na SCH Intervjue