"V Sarajevu je te dni nekoliko bolj živahno. Pojavile so se neke nove skupine, ki odstopajo od značilnega sarajevskega pop zvoka. Vendar mediji največ prostora posvečajo pop in "novokomponiranim" folk izvajalcem. Lahko rečemo, da je 99,9 odstotka medijskega prostora rezerviranega za tovrstno glasbo. Mediji so bili vedno bolj dovzetni za komercialne izdelke, vendar je to sedaj bolj izrazito kot kdajkoli. Mislim, da to ni le bosanska značilnost, ampak verjetno svetovni trend. V Sarajevu je vedno dovolj zanimivih ljudi. Vendar ni toliko novih ljudi, da bi lahko bistveno spremenili kulturni vzorec ali splošno medijsko podobo. Ni dovolj novih ljudi, da bi lahko odločilneje vplivali. Vsekakor je težko ekonomsko stanje še dodatna oteževalna okoliščina."

"Z Arminom sva se razšla zaradi nekega nesporazuma, vezanega na naš nastop pred kakim letom in pol. Ni ga bilo na posnetkih na albumu Vril, temveč mi je pomagal na koncertih. Tako kot Graha danes. Albume vedno v celoti posnamem sam. Vendar imam dobre sodelavce. To so predvsem že omenjeni Rida, Sasha, Graha pa Darko Cvijanović in še nekateri. To ni nic novega. Vedno sem jaz naredil vse skladbe, le s to razliko, da sem prej imel celotno glasbeno zasedbo, danes pa ne več. Ko sem, po krajšem premoru, leta 2002 obnovil zasedbo SCH, sem se odločil, da to ne bo več klasična zasedba z več dejavnimi glasbeniki. Okoliščine so se spremenile, ni bilo in tudi sedaj ni več rentabilno imeti več glasbenikov v zasedbi. Stari člani so šli po svoje, novi glasbeniki pa niso sposobni delovati na pravi način. Enostavno se je spremenil koncept."

"Tako je. Gre za dve razmeroma različni razpoloženji, ki pa sta obe del že prej jasno določenega sloga skupine SCH. To sem naredil namerno. Hotel sem imeti bolj ritmično glasbo na enem disku in bolj delikatno glasbo na drugem. Pravzaprav sem pri svojem delu osredotočen predvsem na dve stvari: na ritmičnost in na eksperiment. Rad bi tudi v prihodnje delal dvojne albume, če bo le mogoče, saj lahko tako lažje razporedim pesmi z različnimi občutji. Ni vedno mogoče različne stvari umestiti na en sam cede, ki bi nato predstavljal smiselno in zaokroženo celoto. S tem sebi tudi omogočim več svobode v ustvarjanju različnih stvari. Manj sem omejen. Dvojni album je tako zame najboljša rešitev.

Kar se tiče skupine D.A.F., bi lahko rekel, da je v omenjeni pesmi nekaj njihovega pristopa. Včasih sem imel zelo rad D.A.F. in nemško glasbo nasploh. Vplivi so razvidni, vendar niso usodnega pomena za ta album. Razen tega je skladba Birthing Babies On The Sky narejena s "sodobnimi" sredstvi, z računalnikom in s pomočjo sodobnih racunalniških programov. Že to samo po sebi pomeni veliko razliko. Prav tako je povsem razvidno, da se omenjena skladba v drugem delu postopoma spremeni v čisto "novodobno" elektroniko in na tistem mestu preneha kakršnakoli, pa še tako majhna podobnost z zvokom skupine D.A.F.. Razen tega je to edina skladba, edini del skladbe na celotnem albumu, ki je - po mojem mnenju - podobno nečemu drugemu. V tem ne vidim nič slabega. Prepričan sem, da se strinjaš s tem."

"Ne vem. Nekateri pravijo, da je ta del trši, nekateri, da je bolj depresiven, nekateri, da je to tisti pravi SCH. Ti praviš, da je ta del bolj sproščen. Ne vem, kaj naj rečem. Mogoče je ta crni disk nekoliko resnejši. Če sploh. Zame imata oba dela enovito razpoloženje in oba sta mi enako pomembna. Različni ljudje različno dojemajo in doživljajo glasbo na teh dveh ploščah, kar pa je razumljivo, ne? Na koncu koncev je vsakemu prepuščeno, da tudi sam sodeluje v modeliranju svoje lastne domišljije ob poslušanju. Naši doživljajski svetovi so različni, ne? Vse je zelo odvisno od konkretnega poslušalca, od njegove izkušnje, njegove kulture in izobrazbe. Poznam ljudi, ki ne zmorejo niti poslušati te plošče. Po drugi strani jo nekateri kar požirajo. Kot hrano. Njim je to čista duhovna hrana. Tako je to."

"Vedno se dobro počutim, ko snemam ploščo. Čeprav je naporno. Vendar je vzdušje, v katerem snemaš, res pomemben dejavnik. To se dobro vidi v koncnem izdelku.

Jaz pesmi ne pišem, temveč jih skladam. Ali na kitari ali na računalniku. Včasih se zgodi, da začnem z neko temo, pa potem izpade nekaj popolnoma drugega in nenačrtovanega. To se dogaja mnogim ustvarjalcem. Ne le v glasbi. Tako je v slikarstvu, literaturi. Meni gre to razmeroma zlahka. Ne obremenjujem se preveč. Ne trudim se narediti popolne stvari. S tem nočem reči, da je skladanje lahko. Gotovo ne. Vendar se trudim, da mi moje delo ne postane breme v smislu, da bi to breme prevladalo splošno zadovoljstvo, ki ga ima vsak ustvarjalec, ko dela nove stvari.

Ko se skladba enkrat začne razvijati, sama določa svojo nadaljnjo obliko. Le pomagati ji je treba. Pustiti, da se razvije v celoti. Vse to je v tebi, ti poskušaš slediti temu "naravnemu toku stvari". V splošnem lahko rečem, da pesem imaš takoj ali sploh ne."

"To je že druga zgodba. Nimam volje, da bi organiziral koncerte. Še posebej, ker smo v takem položaju, da moramo Bosanci imeti vizume za katerokoli državo, v katero bi radi potovali. Razen za Hrvaško in Srbijo. Nimam volje ždeti pred veleposlaništvom in čakati vizum. To je ponižujoče. Slovenski cariniki pa imajo še posebej pokroviteljski običaj, da ti zagrenijo tudi takrat, ko imaš urejene vse dokumente. Tako da, čeprav nas vabijo in imamo možnosti igrati v Sloveniji, do nadaljnjega ne bomo prišli. Ne bom prenašal primitivcev na meji. Mogoče bomo igrali v Sarajevu, mogoče niti to ne."

       Nazad na SCH Intervjue